Nemci so junija 2017 postali evropski prvaki do 21 let, ko so v finalni tekmi premagali favorizirane Špance.
To je generacija, katero smo lahko leta 2012 spremljali v Sloveniji na Euro U17. Osebno sem si ogledal kar nekaj tekem in tudi finalno tekmo, ki je bilo odigrano v Stožicah med Nemčijo in Nizozemsko, kjer je po rednem delu bil rezultat 1-1, po izvajanju enajstmetrovk, pa so zmagali Nizozemci s 5-4. Tretja in četrta ekipa prvenstva sta bili Poljska in Gruzija. Naša reprezentanca pod vodstvom Kostič Miloša je pustila soliden vtis, saj so v skupini imeli kasnejše zmagovalce Nizozemce, Belgijce in Poljake, ki so v polfinalu izgubili ravno z Nemci.
Ista generacija je na Madžarskem igrala Evropsko prvenstvo U19. V finalu Nemčija – Portugalska 1-0. Polfinalna poraženca sta bili Avstrija in Srbija.
Letos je na Poljskem potekalo Evropsko prvenstvo U21. Nemčija je v finalu premagala Španijo z 1-0, v polfinalu pa sta se uvrstile še Anglija in Italija.
Na nogometni razvoj posameznika igra pomembno vlogo okolje, v katerem igralec razvija svoj potencial. Nogometna uspešnost v mlajših kategorijah ni garant za oceno vrednosti nogometaša v članski kategoriji.
Nemci so z generacijo 94-95-96 stalnica v vrhu tekmovanja vprašanje pa je, ali je tudi ekipa z igralskega vidika stalna ali se skozi leta spreminja? Kateri igralci so leta 2012 igrali v finalu za svojo reprezentanco in kateri igrajo danes, pet let kasneje? Zakaj Španci, Italijani, Angleži komaj po dvajsetem letu dosegajo boljše rezultate od svoje konkurence? Kje se danes pristali igralci Gruzije, ki so kot 17 letniki igrali na nivoju najboljših v Evropi? Če govorimo o nogometnem talentu pri 17 letih, zakaj se ta ne izrazi v isti obliki tudi pri 21 letih? Kako nogometno okolje vpliva na razvoj talenta? Koliko so slovenski igralci iz leta 2012 napredovali in so vredni danes v primerjavi z vrstniki, ki so bili izbrani v najboljšo ekipo prvenstva?
Odgovor na ta vprašanje bi z vidika razvoja posameznega igralca odgovoril tudi na vprašanje, kdaj in sploh je smiselno zapustiti slovenski nogometni prostor in se podati v tujino?. Glede na dejstvo, da je slovenska liga ena izmed naj mlajših v Evropi, bi lahko sklepali, da imajo mladi igralci primerno okolje za njihov nogometni razvoj ravno v Sloveniji. Vendar pa za večje uspehe in napredek morajo fantje zapustiti slovenski prostor čim prej, saj večina 21 letnikov že igra v največjih evropskih klubih. To jim zagotovo ne bi uspelo brez vsakodnevnega dela in odrekanja na mejah svojih zmožnosti.
In ravno primerno okolje je ključno, pri razvoju igralca in posameznika, da lahko razvije cel svoj potencial.
Poglejmo si imena najboljših igralcev Evropskega prvenstva U17 v Sloveniji.
Danes, 5 let kasneje in po obdobju, ko so fantje opravili okoli 2000 ur treningov in okoli 150 odigranih tekmah vidimo, da niso vsi fantje bili zmožni razviti svojega potenciala, ki so ga kazali pri 17 letih. Možno je tudi, da so razvili svoj potencial in trčili v svoji limit vendar le ta ni bil tako visok, kot pri drugih igralcih.
Podroben pogled napadalcev nam pokaže, da skoraj vsi danes igrajo v eni izmed najmočnejših lig na svetu. Med napadalci imamo tri Nemce. Julian Brandt, vreden 20 mio eur in ima odigranih že 98 tekem v 1. Bundesligi za ekipo Bayer. V finalu U21 ni igral, ker nastopa za člane nemške reprezentance v finalu Konfederacije Cup v Rusiji pod vodstvom Lowa. Drugi je Max Mayer, (14 mio eur) 122 tekem v 1. Bundesligi za Schalke 04. Tretji je Marc Stendera, (4 mio eur), ki je že eno leto poškodovan član Frankfurta z 64 tekmami v 1. Bundesligi. Poljake zastopa Marizsz Stepinski, ki je ravno letos prestopil iz Chorzova v Nantes za 2 mio eur, ko je v poljski ligi odigral že 97 tekem in dosegel 25 golov. Corentin Jean je francoz, ki je prestopil v Monaco in je trenutno vreden 4 mio eur. Vsi izbrani napadalci danes igrajo nogomet na vrhusnkem nivoju.
Vezni igralci veliko bolj variriajo z vrednostjo, ki je tudi odvisna od okolja v katerem delujejo. Manj razvita nogometna okolja so imela naslednje vezne igralce v najboljši ekipi prvenstva. To so Oliver Sigurjonnson (200 tisoč eur) iz Islandije. Dino Hotič (400 tisoč eur) iz Slovenije in Giorgi Gorozia (300 tisoč eur) iz Gruzije.
Na drugi strani pa vezni igralci iz bolj razvitih držav danes dosegajo naslednje vrednosti. Nathan Ake (8 mio eur), Nizozemec, ki je trenutno prodan za 20 mio v Bournemouth. Leon Goretzka (23 mio eur), Nemec član kluba Schalke 04. Thom Haye (850 tisoč eur), Nizozemec , ki igra za Willem. Tonny Vilhena (9 mio eur), Nizozemec član Feyenorda.
Očitna razlika pri vrednosti igralcev v vezni liniji med igralci, ki so se razvijali v razvitem nogometnem okolju kot pri ostalih.
Pri obrambnih igralcih je slika podobna. Manj razvito kot je nogometno okolje v katerem se je razvijal igralec manj je danes vreden v primerjavi z njegovimi vrstniki iz bolj razvitih nogometnih sredinah. Otar Kakabadze iz Gruzije 350 tisoč eur, Hjortur Hermannsson iz Islandije 850 tisoč eur, Corentin Fiore iz Belgije 1.5 mio eur. Jorrit Hendrix iz Nizozemske 5 mio eur. Jeremy Dudziak iz Nemčije 750 tisoč eur. Marian Sarr iz Nemčije 125 tisoč eur.
Med slovenskimi igralci, ki so nastopali na Evropskem prvenstvu imajo najvišjo vrednost naslednji igralci, Peter Stojanovič 1,85 mio eur, Luka Zahovič 1,5 mio eur, Domen Črnigoj 850 tisoč eur.
Te številke dokazujejo, da imamo tudi v Sloveniji dovolj nogometnega talenta in da z znanjem in primernim nogometnim okoljem lahko dosegamo miljonke vrednosti. Ne smemo pa pozabiti, da so vsi zgoraj našteti fantje že zapustili slovenski prostor, nekateri so ga znali izkoristiti maksimalno v svojo korist, drugi malo manj.