CIES je objavil demografske podatke nogometnih lig v Evropi. Slovenska liga najmlajša v Evropi. Med prvih 10 najmlajših ekip Bravo kot Domžale. Hkrati najbolj pogosta destinacija hrvaških igralcev ravno Slovenija, kljub temu pa spadamo v svetovni vrh športnih nacij na svetu, saj smo peti na svetu po številu igralcev legionarjev merjeno na število prebivalcev.
Mladi nogometaši imajo največ možnosti za igranje v prvi ligi ravno v Sloveniji. Ko naslednjič kdo pove, da mladi nogometaš ne dobiva pravih priložnosti v Sloveniji, mu zagotovo lahko poveste, naj poizkusi v drugem okolju. Še težje mu bo, saj je konkurenca še starejša in temu posledično bolj izkušena in kvalitetnejša (izkušnje nujni vendar ne zadostni pogoj za kvaliteto). Top 5 lig v Evropi ima povprečno starost na igrišču med 26 in 27 let. Te lige niso najstarejše lige, kar je glede na politiko delovanja na Cipru, Grčiji in Turčiji tudi razumljivo, saj tam prihaja do prestopov starejših igralcev, ki izhajajo iz relativno močnejših lig in prestopajo za relativno dober denar. Zelo hitro lahko zaključim, da je za mlade igralce Slovenka liga idealna za razvoj in nabiranje nogometnih izkušenj. Če tukaj mladi igralci ne pridobivajo izkušenj in ne uspejo izkoristijo svoje priložnosti, ki jim je ponujena glede na zakonitosti same lige, skoraj zagotovo ali v veliki večini primerov to pomeni, da je vprašljiva kvaliteta teh igralcev.
Kaj to pomeni za našo mlado reprezentanco ali druge mladinske ekipe? Odgovor je zelo enostaven. Največja verjetnost, da bodo mladi igrali v prvih ligah je ravno v Sloveniji. Ni zanemarljivo niti to, da je 2.SNL liga, kjer tekmuje 16 ekip in je dovoljeno igrati samo enemu igralcu izven EU, v povprečju še mlajša od prve, kar daje še večji prostor za uveljavljanje mladih talentov. Nekdo lahko reče ja, vse to je res, vendar je delež tujcev visok na slovenskem prostoru, in ravno le ti vzamejo mesto domačim igralcem. Spodnja tabela dokazuje drugače, saj je delež igralcev iz domačih akademij v članski ekipi zelo visok, skoraj 20% in v primerjavi z drugimi evropskimi ligami pomeni šesti najvišji delež. Tudi po deležu tujcev (ne Slovencev) spadamo v zlato sredino. V primerjavi z našimi sosedi Hrvati, Madžari in Avstrijci ( migracija odvisna tudi on geografskega položaja) smo zelo podobni glede deleža tujcev, ter z manjšim deležem kot Italijani, kjer je tujcev skoraj za 2/3 ekipe.
Zatorej, iskanje krivca ali alibijev v prvoligaških klubih, za npr. reprezentančno stanje je zavajajoče in nekorektno. Prave razloge za rezultate je potrebno poiskati drugje. Sam ne želim iskati krivcev za take vrste miselnosti, ampak poizkušam osvetliti problematiko z lahko preverljivimi dejstvi, saj mislim, da le na dejstvih lahko vlečemo prave rešitve za slovenski nogomet ne gleda na to, ali se pogovarjamo o reprezentanci ali o klubskem tekmovanju. Mogoče pa bi lahko tudi obrnili vprašanje povprečne starosti v prvih ligah na hudomušne način is se vprašali sledeče. Ali so mladi igralci, ki dokazano igrajo v Slovenski ligi, glavni rezultatski dejavnik slovenskih ekip v Evropi? Vprašanje bolj provokacija, čeprav čisto legitimne vrste.
Kako pa kaže našim sosedom v smislu starosti ekip? Za 7 mesecev v povprečju so starejši igralci na Hrvaškem, za 12 v Avstriji, 25 v Italiji in 27 na Madžarskem od naše lige.
Poglejmo si z vidika razvoja posameznega igralca njegovo razvojno pot. Od lažjega k težjemu je ena od zakonitosti razvoja in rasti, na katerem koli področju. Po mojem mnenju je z vidika zakonitosti razvoja igralca primerno, da iz Slovenije prestopaš v Avstrijo, Hrvaško, ali Madžarsko.. Te lige so močnejše od Slovenske lige tako po tekmovalnem vidiku kot finančnem. Primer dobre prakse Benjamin Šeško, Nik Prelec, Tomi Horvat, Petar Stojanovič. Da ne naštevam našo razvojno pot trenutnega kapetana reprezentance Jana Oblaka, ki je pred branjenjem v Atletiko Madridu branil za barve Olimpije, Beira-Mar, Olhanense, Leiria, Rio Ave in Benfike. To so primeri, ki dokazujejo, da je pot do vrha tlakovana z majhnimi koraki.
Pa je res temu tako tudi z vidika velikih števil in ne nujno določenih posameznikov? Številke kažejo obratno realnost. Spodnja tabela prikazuje, da je Slovenija za hrvaške igralce najbolj popularna destinacija in ne obratno, kar bi pričakovali, glede na normalno razvojno pot nogometaša. Za nekoga je to lahko šokantno, potrebno pa je ohraniti trezno glavo in pogledati na zadevo z analitičnega vidika in ne populističnega.
Ko malo boljše pogledamo najbolj pogoste destinacije prestopov igralcev, potem ugotovimo, da “nakupne” države rade poiščejo igralce iz nogometnih velesil. Nogometni izvozniki so tako Brazilci, Angleži, Argentinci, Francozi, Hrvati, Nemci… To verjetno kaže, da ti igralci posedujejo določeno kvaliteto, katera primanjkuje v “nakupni” državi ali pa gre enostavno za anomalije nogometnega globalnega trga? Odgovor prepuščam vsakemu bralcu posebej.
Danes živimo v času globalizacije in Slovenija je članica EU, kar pomeni, da med članicami velja prost pretok kapitala, ljudi, blaga ter storitev. Omejevanje in diskriminacija (pozitivna ali negativna) na podlagi, ki je v pravu EU prepovedana, pa bi pomenilo možnost pravne tožbe. Ko bo želel nekdo z administrativami ukrepi omejevati prosto tržno gospodarstvo, naj najprej preveri pravno podlago za take ukrepe.
Kako uspešni pa smo na globalnem nogometnem trgu kot nacija? Reprezentančne rezultate na mislim analizirat, saj je to domena stroke in drugih instanc. Na tem mestu si želim samo pogledati, koliko slovenskih igralcev profitira zaradi možnosti igranja izven Slovenije (po navadi v bogatejših državah od naše) in koliko sama Slovenija izgubi, ravno zaradi prostega pretoka igralcev med članicami EU.
Če kdo misli, da smo neto uvozniki igralcev in da je v Sloveniji preveč tujcev, pa naj si pogleda spodnjo tabelo, ki dokazuje nasprotno. Slovenski igralci so peti na svetu (147 držav v analizi) po številu nogometnih igralcev, ki si služijo kruh izven Slovenije merjeno na 1000 prebivalcev. To nas ne sme presenetiti, saj podobno velja tudi za vsa olimpijska odličja, ko jih merimo relativno glede na število prebivalcev in tudi v tem merilo smo v svetovnem vrhu. V tej analizi so vključeni samo profesionalni igralci in niso zajeti npr. vsi tisti, ki igrajo po nižjih avstrijskih in italijanskih ligah. Po enem izdem podatkov naj bi takih igralcev bilo okoli 130.
Če bi napravili saldo, da ne rečem med izvozom in uvozom igralcev, saj to ni pravi izraz, potem hitro ugotovimo, da smo neto izvozniki in zmagovalci globalnega trga. Če pa še finančno ovrednotimo prejemke Slovencev, ki igrajo v tujini od tujcev, ki igrajo v Sloveniji, pa je odgovor še toliko bolj jasen. Mislim, da samo letna plača enega slovenskega igralca v Španiji je večja od vseh prejemkov tujih igralcev v Sloveniji. To Slovence uvršča v zmagovalce globalnega nogometnega trga, saj imamo večje koristi v tej menjavi storitev.
Mirne duše zaključim, da spadamo tudi v nogometu v sam svetovni vrh športnih nacij, in da smo konkurenčni na globalnem trgu s slovenskimi igralci. Majhnost Slovenije v absolutnem merilu, pa nam preprečuje, da bi imeli vsako leto, dovolj vrhunskih igralcev za vrhunske dosežke na reprezentančnem tekmovanju. Potrebno počakat novo ali pravo generacijo in mogoče je naslednje leto to leto, ko se generacije ”poklopijo”, da lahko posežemo tudi po novih uspehih.
Opomba: Danes živimo v času globalizacije in Slovenija je članica EU, kar pomeni, da med članicami velja prost pretok kapitala, ljudi, blaga ter storitev. Omejevanje in diskriminacija (pozitivna ali negativna) na podlagi, ki je v pravu EU prepovedana, pa bi pomenilo možnost pravne tožbe. Tudi beseda tujec je mišljena kot Neslovenec ali igralec brez slovenskega državljanstva, saj člani EU niso tujci v Sloveniji in tudi Slovenec ni tujec v klubih državah EU.
